MAKAROVIČ - ZLOBEC

SLEP JE, KDOR SE S PETJEM UKAVARJA... ALI ZAKAJ NAŠ KRANJEC ŽE PO DEFOLTU OSLE KAŽE VSEM, KI NAJ BI NARODU DALI KAK PRESEŽEK?

 

Jeseni sem igrala v predstavi MARLOWE  avtorja Vladimirja Stoisavljevića ter v postavitvi Dragana Živadinova. Oba sta moja prijatelja in sodelavca še iz študentskih dni. Čeprav smo se redko srečevali in še manj sodelovali, pa nas vežejo premnogi lepi spomini na čase, ko smo jedli bolj malo in živeli umetnost ter sodelovali na vseh takrat relevantnih svetovnih gledaliških festivalih. Bilo je v osemdesetih in NSK je odigral pomembno vlogo ter skozi umetnost posredno vplival na politiko tistega časa. Ne bom se spuščala v obnove del, ampak to omenjam samo v kontekstu spomina. Kar hočem povedati je, da je hrvaški časopis Globus izdal veliko reportažo o predstavi (ker je avtor teksta Hrvat!), HTV pa je predstavi dvakrat posvetila osrednji del oddaje o kulturi. Z naše nacionalke pa je prišel glas, da nismo dovolj pomembni, da bi poročali o našem delu, saj je to neka marginalna skupina. Pa se sprašujem, katere svete krave so poklicane, da sodijo o tem, koliko smo pomembni? No in tu ne morem mimo klofute, ki jo je Svetlana Makarovič prisolila Zlobcu. Če se ti zatakne kost v grlu, boš pač bruhnil. Ni lepo, se pa prileže in včasih celo reši življenje! Ko je ob Svetlanini zavrnitvi Prešernove nagrade naredil tako štalo, smo si mnogi želeli isto. V prilogi DELA je objavil višine pokojnin nekaterih kulturnikov s statusom tistih, katerih delo je posebnega pomena. Na deželi se nisem smela več pojaviti! »Aha,zdaj pa vemo, zakaj je država vsak dan bolj revna in zakaj nam zapirajo tovarne!! Ker nam denar odžirajo kulturniki!« so kričale razočarane gospodinje. Tako naščuvanim je bilo težko razložiti, da bo delo nekaterih v lasti naroda še dolgo po tem, ko nas in njih zdavnaj ne bo več. In da so taka dela redka in neprecenljiva. Da večina teh umetnikov živi iz dneva v dan,s ledeč svoji neredko težki in nestanovitni zvezdi... Rumeni tisk vsi jemljemo z rezervo, ampak  članek v Delu daje stvarem drugačno težo. Potem je zahteval od Ministrstva za kulturo še podatke o izplačilih nagrad. Se pravi, kopat po tujih črevih do konca in najti kak prahec ter ga napihniti v goro, katere plaz bi enkrat za vselej odnesel te pokvarjene in nagrajevane sposobneže!!! Toda gospa je letos prejela še Zlati red zaslug za narod.! Z najglobljim spoštovanjem se priklanjam dami, ki si upa povedati kar misli (in narediti,tako,kot čuti!). Kako že pravijo? »Tisti, ki znajo - delajo, tisti, ki ne znajo - učijo in tisti, ki ne znajo niti delati niti učiti - kritizirajo!«