ŽURNAL

Zadnjič so me poklicali z Žurnala in me povprašali, če bi pisala kolumne.
Moram priznati, da sem bila takoj za stvar, kajti že leta mi prijatelji in znanci prijavljajo, kako naj bi se morala začeti izražati s pisano besedo, saj sem baje polna zgodb. Jaz se z njimi sicer ne kregam glede tega, saj se mi res po glavi vsesorte plete, ampak je težava bolj v tem, da bi potrebovala vsaj tri življenja, da bi lahko podelala vse, kar želim postoriti. Mogoče zato ves čas kronično hitim, kot bi nabirala točke za kdovekakšno karmično nagrado!? Zmaga tisti, ki uspe v enem življenju preživet čim več nezdružljivih reči. In tako bi eno (domnevam da prvo) življenje porabila za to, kar sem (se pravi igralka, ki je kar naprej na poti), v drugem bi bila mati družine z veliko otroci, vrtnarila bi in kuhala (kar sicer v prostem času res z užitkom počnem), v tretjem pa bi bila lastnica egzotičnega hotela v toplih krajih, kjer bi (upam da) ob vseh užitkih našla še toliko časa, da bi pisala. Pravkar se prevažam na relaciji Ljubljana - Celovec - Pula. Na Koroškem delamo skoraj dokumentarno predstavo o koroških parizanih, ki so bili izbrisani s slovensko besedo vred, v Istarskem narodnem kazalištu Pula pa bom režirala komedijo. Ob cestah pa se mi režijo ogromni retuširani ksihti sedanjih in bodočih politikov, ki nam obljubljajo nebesa, če jim le pomagamo do najbolj donosne službe v državi. Na drugi strani predora pa mi (ne da bi prestopila kakršnokoli mejo združene Evrope) ravno tako lep in nasmejan prijazno maha Haider! Seveda, ker ne ve, kdo sem in kaj si mislim o njem!?


Meni pa se stiska grlo in rosi oko ob zgodbah pregnanih in izgnanih, od sosedov izdanih žena in otrok! Kako žalostno je, da si vedno, kadar si kdo zaželi tvojega imetja, manipulanti izmislijo kak političen vzrok! In kako žalostno je, da se naše sočutje do sočloveka premnogokrat neha pri lastnih interesih in da se prav ničesar ne naučimo iz preteklih zablod, zato se nam zgodovina venomer ponavlja, kot popravni izpit, ki nam ga nikakor ne uspe narediti! V Puli se z igralci poženemo na oder in začnemo iskati smešne plati življenja. Na ves glas privijem glasbo. Let's dance!!! Put on your red shoes and dance with me!!! Življenje je lepo!!!